1 mesec

Danes ima najin Jaka točno en mesec.

Sploh ne vem kam je šel čas, september mi kar manjka. Lagala bi če bi rekla da ni naporno in da je težje kot sem si lahko sploh predstavljala. Pa ni naporen otrok ampak ko ga pa začnejo matrat krčki in prebava in začne neutolažljivo jokat se meni sesuva svet, ker mi je tako hudo ga gledat ko trpi. In takrat priznam jokava oba. On od bolečine, jaz pa zato ker ne vem kaj narest.
Lahko se le zahvalim za moža, ki mi res pomaga in kljub temu da mora zjutraj vstat dežura ponoči če jaz ne zmorem več.
Hvala Piki :).

Siddharta maraton

Vse kar lahko rečem je respect za tole kar so naredili, da jim je uspelo in da so ponovno pokazali da so pravi profesionalci.

Naši dnevi

so sestavljeni iz:
hranjenja, previjanja in spanja, pa da ne bo pomote to je urnik od tamalga, midva ga pa hraniva, previjava in probavava dajat spat. Spi in je samo 1/3 družine, ostali 2/3 ( midva ) pa bolj malo jeva in bolj dremava kot spiva. Moj obvezni pripomoček med spanjem je ratal mobitel na katerem čekiram koliko je ura ponoči in koliko časa za dremanje mi bo še namenil moj sonček.
Ok sej ne rečem, pozitivni stranski učinek tega da bolj malo jem je to da kg kar letijo od mene ampak namesto tega sem pa pol zvečer totalno fertik, pomožnosti z hudim glavobolom.

Upam da se tale njegov urnik kmalu umiri in bomo vsi bolj mirno živeli.

Avto

Pa sva končno kupila nov avto. Po parih mescih prodajanja mojega se je knčno našel kupec ( itak pri moji sreči 2 dni pred porodom ) in sva lahko kupila nekaj večjega.
In tako so prvi dnevi po prihodu iz P bili, poleg mojemu sončku seveda, posvečeni iskanju novega avtomobila. In ko sva že skoraj obupala ( pri rahlo omejenmu proračunu ni bilo pametnega avtomobila za najdt ) se je pojavil tale lepotec.
Sama sem ful navdušena, Jaka se tud ne pritožuje :), mož je pa tud vesel. No pa še družinski proračun za bencin ne bo več tako trpel, ker od sedaj naprej tankamo nafto in pokurimo temu prmerno manj.

Jaka

Jaka 12.09.2007

Kot sem že rekla sem bila v sredo 12.9. napotena v P na sprožitev poroda vendar me je že v torek okoli 23.ure začelo malo šraufati pa sva se z možem odločila da kar greva. Ob sprejemu sem bila odprta 3 cm zato so me dali v porodno kjer so mi šele ob 7.30 zjutraj predrli mehur. Začeli so se popadki, ki so mi jih blažili z smejalnim plinom, svečko in protibolečinsko inekcijo v žilo.
Po 6h so se končno odločili za CR.
Moram pohvalit babico Marušo ki nama je bila izredno v oporo in kirurginjo ki mi je naredila CR. Ostalo osebje nebi komentirala. Me je motilo to da sta se med mojim porodom učili dve študentki, ki sta mi šli med najhujšimi popadki blazno na živce.
Predvsem pa mislim da brez moža in njegove pomoči in podpore nebi zmogla.

Sedaj smo doma in se počasi privajamo na novo okolje. Jaka nama je poplačal vse muke poroda in je tak srček da se ga midva sploh ne moreva nagledat.
Prva noč doma je bila malo. naporna, ker smo malo spali zaradi slabega dojenja ( otrditev desne dojke ) tko da upam da bo danes bolje.

Zamujamo

No najin otrok se je odločil da bo zamudil in da se bo še nekaj časa moj podnajemnik.
Glede na to da je G včeraj rekel da še nič ne kaže na odhod v P, bom najbrž kej več vedela v petek ko imam ponovno CTG.
Bi se kar zlagala, če nebi rekla da sem počasi že sita nosečnosti. V bistvu sploh ni več zabavno. Ponoči moram najmanj 2x vsta, hodim ko raca, trebuh mi zateguje, da bom popiz**** od bolečine ob tem. Da ne govorim da ima že skoraj en mesec postavljeno sobico in da sva mu nakupila že popolnoma vse, popucla avto ( T. ga je še celo z vodnim sesalcem presesal )in da sem stanovanje že 2x prepucala ( baje nej bi orenk pucanje sprožlo prihod :))) ) ampak on še kar vztraja na toplem.